Slovenski skladatelji na velikem platnu Saše Šantla

Impozantno olje na platnu Slovenski skladatelji iz leta 1936 v Dvorani Slavka Osterca Slovenske filharmonije spada med največja dela slovenskega tabelnega slikarstva. Slikarju Saši Šantlu (1883–1945) je delo naročila ljubljanska Glasbena matica oziroma njena podružnica Filharmonična družba ob prenovi filharmonične stavbe po načrtih arhitekta Jožeta Platnerja. Izvrsten portretist Šantel je naslikal ‚koncil slovenske glasbe‘ , saj je v likovno delo združil slovenske glasbene ustvarjalce od najstarejših obdobij do sodobnosti in jih premišljeno razporedil v skupine po generacijah in slogovnih usmeritvah.

Sijajno je premagal številne slikarske izzive in v enoten prostor harmonično in z vtisom družabnega srečanja združil med seboj sicer zelo raznolike glasbene osebnosti različnih dob. Njegova predpriprava na veliko figuralno kompozicijo velikosti 5 x 2,5 m so bili posamični portreti skladateljev (serijo skladateljskih portretov je že ustvaril v lesorezni tehniki in več kot 100 risbah). Na veliko platno je v sodelovanju z naročnikom uvrstil 37 oseb. V ozadju so skladatelji starejših obdobij, v ospredju pa sodobniki. Pokazal je odlično poznavanje njihovih estetskih idealov, značajev, medsebojnih odnosov ter vpetost v slovensko glasbeno stvarnost.

Tudi Šantel je bil namreč skladatelj. Sebe je naslikal s paleto v rokah, stoji desno zadaj med vrati. Med portretiranimi glasbeniki je tudi Lucijan Marija Škerjanc (1900–1973), ki se mu Slovenska filharmonija v letošnji sezoni ob 120. obletnici rojstva poklanja v modrem orkestralnem ciklusu. Bil je eden najvplivnejših glasbenih osebnosti svojega časa. Slovensko glasbeno stvarnost je zaznamoval in usmerjal kot skladatelj, dirigent, pianist, glasbeni publicist, kritik, profesor novih generacij skladateljev na ljubljanskem konservatoriju in glasbeni akademiji in ne nazadnje kot upravnik Slovenske filharmonije od septembra 1950 do januarja 1956.

Nekaj zanimivosti iz časa Škerjančevega direktorovanja Slovenski filharmoniji:

– v sezoni 1950/51 so proslavili 400. obletnico rojstva Jacobusa Gallusa,
– v sezoni 1951/52 je začela redno izhajati glasbena publikacija Koncertni list Slovenske filharmonije,
– sezono 1952/53 je Škerjanc razglasil za jubilejno in novembra 1952 pripravil festival v znamenju 250-letnice filharmonije, katerega vrh je bila izvedba Beethovnove Devete simfonije,
– v sezoni 1953/54 so začeli prirejati posebne koncerte za srednješolce,
– filharmonični zbor je tedaj vodil Rado Simoniti, stalni dirigent je bil Bogo Leskovic,
– orkester je prvič gostoval zunaj meja Jugoslavije.

Delite to objavo!

Slovenska filharmonija
Piškotki / Cookies
Ime Omogočeno
Tehnični piškotki
Za uporabo te spletne strani uporabljamo naslednje tehnično zahtevane piškotke: wordpress_test_cookie,wordpress_logged_in_,wordpress_sec.
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimiziranim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

X