Resnično pogrešam živo glasbeno dogajanje

Začenja se šesti teden življenja v izolaciji. Neverjetno, a minilo je, kot bi mignil. Zato ker mi ni dolgčas – pravzaprav komaj opravim svoje delo. Dnevi so nabiti z opravki od jutra do večera in šele zdaj, ko to pišem, se lahko vprašam, kaj sploh pogrešam.

Življenje na daljavo za našo družino poteka zelo intenzivno: Soproga Nataša dela od doma, ob tem poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kar ji – tako kot vsem učiteljem in profesorjem – vzame ogromno časa in energije; hči Katarina se ukvarja z maturo in solopetjem, sin Krištof je letos začel na Poljanski gimnaziji in na Konservatoriju za glasbo in balet. Naša najmlajša družinska članica Elvira je v sedmem razredu in obe njeni obšolski dejavnosti – tuba in sodobni ples – nista najbolj posrečeni za izvajanje doma v stanovanju.

Moja vloga je usmerjanje tega vrveža in skrb za organizacijo – od zagotavljanja računalniških kapacitet, obiskov trgovin, kuhanja in vsega ostalega. No, pa moja dva trobilca me primorata, da ohranjam inštrumentalno formo tudi s skupnimi vajami.

Tudi moje poučevanje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana poteka dalje, vsak popoldan preko ‘slike’ in popačenega zvoka …

In dobro je, da imamo lepo vreme in Golovec, pa grad ter prekrasno, turistov olajšano staro Ljubljano, kjer z Natašo ob vikendih preživiva nekaj sproščujočih uric. Kot sem že omenil, šele zdaj sem lahko pomislil, kaj mi manjka. Ne dosti, ker sem rad doma s svojo družino in se navadno pritožujem, da je tega časa premalo.

Pa vendarle resnično pogrešam živo glasbeno dogajanje, rutino priprav na koncerte, kolege horniste v filharmonični garderobi, vaje našega orkestra, pavze, klepet, humor … Pogrešam Gallusovo dvorano, občinstvo, velike simfonije in navdihujoče dirigente.

Koncertno dogajanje, ki ga ne more nadomestiti še tako kvaliteten posnetek, se v tem trenutku zdi zelo oddaljeno … In vendar je nekaj tega prijetnega vznemirjenja prinesla priprava video prispevka, ki smo ga v družinski produkciji posneli za vas na terasi naše stolpnice.

Metod Tomac, rogist

#Ostanidoma

Delite to objavo!

Slovenska filharmonija
Piškotki / Cookies
Ime Omogočeno
Tehnični piškotki
Za uporabo te spletne strani uporabljamo naslednje tehnično zahtevane piškotke: wordpress_test_cookie,wordpress_logged_in_,wordpress_sec.
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimiziranim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

X