Filharmonični festival baročne glasbe

5. Filharmonični festival baročne glasbe
Slovenska filharmonija, Dvorana Marjana Kozine

Barok 1
Tartini in Benečani
9. januar 2020 ob 19.30

Orkester Slovenske filharmonije
Miran Kolbl, glasbeno vodstvo in solo violina
Sorin Crudu, oboa
Lorenzo Contaldo, fagot

Tomaso Albinoni: Koncert št. 2 v g-molu, op. 10
Alessandro Marcello: Koncert za oboo v d-molu
Tomaso Albinoni: Simfonija a quattro v B-duru, T.Si 6
Antonio Vivaldi: Koncert za fagot v G-duru, RV 493
Antonio Vivaldi: Koncert za godala v C-duru, RV 112
***
Baldassare Galuppi: Koncert a quattro št. 1 v g-molu
Giuseppe Tartini: Koncert za violino v d-molu
Giuseppe Tartini: Simfonija v D-duru

Prvi koncert 5. Filharmoničnega festivala baročne glasbe bo predstavil dela Giuseppa Tartinija in njegovih beneških kolegov Albinonija, Vivaldija, Galuppija in Marcella. Med ansambelskimi koncerti in simfonijami za godala bodo zazveneli trije solistični koncerti. Ni znano, kateri virtuoz je Vivaldija spodbudil, da je napisal kar 39 koncertov za fagot, več kakor za vsa druga glasbila z izjemo violine. Fagota ne najdemo v skladbah za ansambel beneške sirotišnice, za katero je komponiral skoraj vse življenje, a očitno je bil Vivaldiju posebno pri srcu. Priljubljeni koncert za oboo Alessandra Marcella je še pred objavo leta 1716 pritegnil pozornost Johanna Sebastiana Bacha in poznamo ga tudi v Bachovi transkripciji za čembalo. Ob 250. obletnici smrti Giuseppa Tartinija bomo slišali izvirno različico njegovega znanega violinskega koncerta v d-molu. Orkester bo vodil koncertni mojster Miran Kolbl. Kot solista bosta nastopila tudi člana orkestra, oboist Sorin Crudu in fagotist Lorenzo Contaldo.

__________________________________

Barok 2
Bach in Telemann
17. januar 2020 ob 19.30

Orkester Slovenske filharmonije
Ana Dolžan, glasbeno vodstvo
Melina Todorovska, oboa d’amore
Aleš Kacjan, flavta
Rok Zgonc, violina
Petra Greblo, violončelo

Georg Philipp Telemann: Koncert za tri trobente, dve oboi, pavke in godala v D-duru, TWV 54:D3
Georg Philipp Telemann: Koncert za flavto, violino in violončelo v A-duru, TWV 53:A2
***
Johann Sebastian Bach: Koncert za oboo d’amore v A-duru, BWV 1055r
Georg Philipp Telemann: Hamburška glasba na vodi, TWV 55:C3

Georg Philipp Telemann je v svojem času veljal za osrednjo osebnost nemškega glasbenega življenja. Leta 1722 so ga izbrali za kantorja Tomaževe šole v Leipzigu. Johann Sebastian Bach je bil takrat komaj tretjeuvrščeni in je dobil službo šele po tem, ko so dotedanji delodajalci njegovima konkurentoma zvišali plačo in ju tako uspeli zadržati pri sebi. Kljub tej prigodi sta glasbenika ostala dobra prijatelja: Telemann je bil krstni boter Bachovega sina Carla Philippa Emanuela in ta je po Telemannovi smrti prevzel njegovo službo v Hamburgu. Johann Sebastian je že zgodaj priredil enega izmed Telemannovih koncertov in njegovemu skladateljskemu delu pozneje sledil prek tiskanih izdaj. Na sporedu drugega koncerta 5. Filharmoničnega festivala baročne glasbe bodo Bachov rekonstruirani koncert za oboo d’amore in Telemannova concerta grossa za zasedbe s trobentami, oboami, pavkami, flavto in godali. Svojo »glasbo na vodi«, programsko suito Hamburška oseka in plima, je Telemann napisal leta 1723 za slavnost ob stoti obletnici hamburškega admiralitetnega kolegija. V njej je naslikal mitološka vodna bitja, naravne pojave, kot so plima, oseka in razni vetrovi, pa tudi vesele mornarje.

_______________________________

Barok 3
Händel in Angleži
25. januar 2020 ob 11.00

Orkester Slovenske filharmonije
Ana Dolžan, violina in glasbeno vodstvo

Thomas Arne: Uvertura iz opere Parisova sodba
Charles Avison: Concerto grosso št. 9 v C-duru (po sonatah D. Scarlattija)
Henry Purcell: Suita v C-duru za vojvodo Gloucestra, Z 324
Maurice Greene: Uvertura št. 1 v D-duru
Georg Friedrich Händel: Concerto grosso št. 7 v B-duru, op. 6, HWV 325
William Boyce: Simfonija št. 2 v A-duru

Händlova glasba je dobro poznana in razmeroma pogosto izvajana, zelo redko pa na koncertnih sporedih najdemo dela njegovih angleških sodobnikov in naslednikov, kot so Arne, Avison, Greene in Boyce. Thomas Arne se je uveljavil predvsem kot avtor glasbe za gledališče in januarska matineja se bo začela z uverturo k njegovi operi Parisova sodba. Charles Avison je danes najbolj znan po orkestrskih priredbah temperamentnih čembalskih sonat Domenica Scarlattija. Iz kratkih Scarlattijevih stavkov je ustvaril sijajne concerte grosse za godala. Na sporedu bodo tudi suita s solistično trobento iz priložnostne ode Henryja Purcella, orkestrska uvertura Mauricea Greena in simfonija njegovega učenca Williama Boycea, ki ob Händlu in Arnu velja za največjega angleškega skladatelja 18. stoletja. Cikel dvanajstih concertov grossov op. 6 ima drugačno zgodovino kakor Händlove druge objavljene zbirke. Händel je skladbe napisal septembra in oktobra 1739 v svoji hiši v Londonu in, drugače kakor pri svojih drugih zbirkah, skrbno načrtoval zasnovo celotnega cikla. Verjetno se je poskušal približati najslavnejšim concertom grossom vseh časov, koncertom Arcangela Corellija, ki so prav tako izšli kot skladateljev op. 6.

___________________________

Barok 4
Danes in nekoč
5. februar 2020 ob 19.30
(Vokalni 5)

Zbor Slovenske filharmonije
Marko Ozbič, dirigent
Baročni instrumentalni ansambel

Morton Feldman: Tothkova kapela
Marko Ozbič: novo delo
Claudio Monteverdi: psalmi iz Marijinih večernic (Vespro della Beata Vergine), Zbirke raznovrstnih moralnih in duhovnih skladb (Selva morale e spirituale) ter Maše in psalmov (Messa e Salmi)

Spored prinaša dva zvočna svetova, med katerima je glasba prehodila nenavadno bogata štiri stoletja: srečanje sodobnosti in prvih desetletij 17. stoletja, v katerem je prav tako vrelo od novega. Soočijo se postcageovske tonske predstave skladatelja Mortona Feldmana z zvočnimi ploskvami in barvami z nadihom minimalizma, nove partiture gostujočega dirigenta in skladatelja Marka Ozbiča ter glasba, kot jo je pred 400 leti prav tako drugačno snoval in razvijal največji med takratnimi novatorji Claudio Monteverdi. Tudi v njegov opus, ki je pomemben temelj kasnejšega razvoja baroka, bomo vstopili iz dveh uvidov, iz časa nekaj let po Orfeju, prvi operi, ko je skomponiral veličastne Marijine večernice, in iz obdobja psalmskih skladb, ki jih je ustvaril v zadnjih letih življenja in izdal dve leti pred smrtjo.

 

Vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana
med delavnik od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom
T +386 1 24 10 800, E info@filharmonija.si
Spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/
www. filharmonija.si

Slovenska filharmonija
Piškotki / Cookies
Ime Omogočeno
Tehnični piškotki
Za uporabo te spletne strani uporabljamo naslednje tehnično zahtevane piškotke: wordpress_test_cookie,wordpress_logged_in_,wordpress_sec.
Piškotki
Za pravilno delovanja in boljšo uporabniško izkušnjo uporabljamo piškotke. Potrjeno strinjanje z uporabo piškotkov.
Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimiziranim uporabniškim informacijam.
x

Na naši stran uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

X