Ob stopetdeseti obletnici rojstva Gustava Mahlerja (1860–1911), enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, se po svetu vrstijo prireditve njemu v čast in spomin. Med njimi bodo tudi nekatere v naši bližini – zato smo se povezali s festivalom »MAHLER Contemporary« (9. –18. julij 2010) v Celovcu ter »Glasbenimi tedni Gustava Mahlerja« v Dobbiaccu/Toblachu.
Prireditve se bodo nadaljevale tudi v letu 2011, ko se bomo z glasbo poklonili stoti obletnici smrti tega velikega skladatelja.
Gustav Mahler je na prav poseben način povezan z Ljubljano in Slovenci. Ko je leta 1881 prišel v Ljubljano je bil star 21 let. Nekateri viri govorijo, da je bil poklican, drugi (verjetnejši) da ga je pregovoril njegov prijatelj, sin bogate ljubljanske družine trgovcev (pri katerih je nato tudi stanoval), Anton Krisper.
Podrobnosti o Mahlerjevem prihodu in bivanju v Ljubljani niso znane, ker je ob požaru Stanovskega gledališča zgorel tudi arhiv, vendar je sam skladatelj opisal takratne razmere: »Ponudbo sem sprejel kot utopljenec, ki zagleda na seboj slamico, po kateri poželjivo seže, da bi rešij eksistenco.«
No, v sezoni 1881/82 je Gustav Mahler (ki je pred tem na dunajskem konservatoriju končal študij klavirja, harmonije in kompozicije) deloval kot dirigent Deželnega gledališča. Odmev, ki ga je njegovo delo imelo – danes to lahko razberemo iz skromnih glasbenih poročil tedanjega ljubljanskega tiska – je bil izjemno pozitiven. Poročevalci so zapisali, da Mahler dirigira »z zelo veliko topline in šarma«. Poudarjali so, da gre za odličnega mladega glasbenika, ki je »resnično šolan muzik in se teže svojega poklica loteva z vso resnobo«. Zato ga je k sodelovanju povabila tudi Filharmonična družba. Na koncertu marca leta 1882 je nastopil kot pianist in odigral Mendelssohnov Briljantni capriccio v h-molu (z godalnim kvartetom), Chopinovo Polonezo v As-duru ter Schumannove Gozdne prizore. Nekaj tednov pozneje so mu na dobrodelni prireditvi v gledališču izročili velik lovorjev venec, v časopisu pa je pisalo, da je »mladi, izvrstno šolani glasbenik, ki jemlje svojo nalogo resno, v celotni sezoni pokazal mnogo truda in skrbi ter v celoti zaslužil priznanje.«
Ljubljana je bila le ena izmed postojank na Mahlerjevi umetniški poti, ki ga je potem zanesla najprej v Olomouc, že jeseni 1883 pa je postal dirigent v Kasslu. 1886. je odšel za drugega dirigenta v Novo mestno gledališče v Leipzig, dve leti pozneje je postal direktor v Kraljevi operi v Budimpešti, 1891. pa ga je nemirni duh ponesel v Hamburg, kjer je ostal do leta 1897, ko je postal direktor dunajske Državne opere. V tem času je v svoji poletni rezidenci v mestecu Maiernigg (slovensko Majrobnik) ob Vrbskem jezeru, torej na slovenskem etničnem ozemlju, napisal vrsto pomembnih del. 1907. je zapustil Dunaj in odšel v New York iz katerega se je poleti vračal v Evropo, vse do 18. maja 1911 ga je med komponiranjem Desete simfonije na Dunaju prehitela smrt.
Čeprav je bilo Mahlerjevo delo omejeno le na eno sezono, se ga je Ljubljana spominjala še pozneje, ko so časopisi spremljali nejgovo kariero in so njegova dela uvrščali v sporede Filharmonične družbe. Ko je umrl, je tudi v ljubljanskih časopisih izšlo nekaj spominov nanj in na obdobje, ki ga je tukaj preživel.
Ob kipu Bojana Kunaverja v avli Slovenske filharmonije ter ob zvokih njegovih simfonij bomo počastili dve veliki obletnici - 150 let rojstva in 100 let smrti »našega« Gustava Mahlerja.
Na sporedu:
Simfonija št. 9 (3. in 4. marec 2010, dirigent: Emmanuel Villaume)
Simfonija št. 2 (8. julij 2010, dirigent: Emmanuel Villaume, solistki naknadno)
Simfonija št. 5 (21. in 22. oktober 2010, dirigent: Emmanuel Villaume)
Simfonija št. 6 (28. in 29. oktober 2010, dirigent: Emmanuel Villaume)
